Kaj naredi nekatere ideje nepozabne, medtem ko druge hitro izginejo? Kaj imajo skupnega tiste nepozabne? Da si neko idejo zapomnimo, mora imeti šest lastnosti, pravita avtorja knjige Made to Stick, Chip in Dan Heath. To so:

  • Enostavnost
  • Nepričakovanost
  • Konkretnost
  • Kredibilnost
  • Čustva
  • Zgodbe

Glavni razlog, zakaj marsikomu ne uspe ustvariti idej, ki se jih enostavno zapomni, pa je po njunem mnenju prekletstvo znanja, ki ga v sebi nosimo. To je, pravita, stanje ko si govornik ne zna predstavljati, kako izgleda, če posameznik nima izčrpnega znanja in razumevanja z njegovega področja. Ko torej govori o abstraktnih stvareh, se mu zdi, da so njegove besede popolnoma jasne, razločne in razumljive, ko so dejansko razumljive samo njemu. V njegovi glavi je vse enostavno in očitno.

Poglejmo si primer dveh načinov komunikacije:

“Naš cilj je postati globalni voditelj na področju vesoljske tehnologije skozi maksimiziranje tehničnih in ekipno-organizacijskih inovacij ter strateško usmerjenih aeronavtičnih iniciativ.”

ali

“…Pristati na Luni in se uspešno in varno vrniti do konca tega desetletja!”

Prvi citat je običajen način komuniciranja, še posebej v poslovnem svetu. Je komaj razumljiv, kaj šele da si ga bomo znali zapomniti. Drugi citat – gre za Kennedyjev govor leta 1961, ki napoveduje ameriški naskok na Luno – pa ima vse elemente sporočila, ki si ga poslušalec zapomni.

Kennedy je vedel, da si poslušalec ne bo zapomnil abstraktnega in niti pod razno ga ne bo to abstraktno motiviralo. Žal pa je zelo pogosto, da danes slišimo politike in gospodarstvenike, kako govorijo o “maksimizaciji naše biti, blablabla…” Ne komunicirajte na tak način! Tukaj je šest nasvetov, kako izboljšati vaša sporočila:

  • Enostavnost – če je pomembno vse, ni pomembno nič. Če je vse prioriteta, potem ni nič prioriteta. Brezkompromisni morate biti, ko vaše sporočilo poenostavite (ne poneumite), do bistvenega. Vsaka ideja se lahko skrči do svojega bistva, če se dovolj potrudimo. Kaj je glavna stvar, ki jo morate povedati v vašemu govoru? Zakaj je to pomembno? Kaj imajo od tega poslušalci?
  • Nepričakovanost – Pozornost pritegnete tako, da naredite nekaj v nasprotju s pričakovanji. Presenetite ljudi. Presenečenje bo pritegnilo njihovo pozornost. Da pa to pozornost ohranite, boste morali igrati na karto njihove radovednosti. To boste najlažje storili tako, da postavljate vprašanja ali da odkrivate luknje v njihovemu zavedanju, ki jih nato zapolnite. Pokažite poslušalcem, da nečesa ne vedo, kot to počnejo zanimive uganke, nato pa jih vodite do rešitve. Popeljite poslušalce na potovanje do vaših idej.
  • Konkretnost – Govorite sproščeno, tako kot se pogovarjate z vašimi prijatelji. Pri tem uporabljajte konkretne primere, ne nejasne ideje. Zgledujte se po pregovorih, ki na enostaven in konkreten način povedo bistvo. “Ubijmo dve muhi na en mah” je bistveno boljše, kot “maksimizirajmo našo produktivnost tako, da povečamo učinkovitost v več sektorjih.” Tudi stavek Kennedyja “gremo na Luno in nazaj” je dober primer konkretnosti. To si poslušalci lahko predstavljajo.
  • Kredibilnost – Kredibilnost imate, če ste na svojem področju strokovnjak (pa še to ne deluje vedno). Večina od nas nima tega privilegija, zato se poslužujemo številk in statistik, da podkrepimo naše ideje. Statistike pa same po sebi niso dovolj.  Pomemben je njihov kontekst in pomen. Predstaviti jih je treba tako, da si jih ljudje lahko predstavljajo. Primer: “baterija zdrži pet ur.” Kaj če raje rečemo takole: “Baterija bo zdržala dovolj dolgo, da lahko vaše najljubše TV serije gledate na iPodu celo pot z letalom od Ljubljane do Londona.”
  • Čustva – Ljudje smo čustvena bitja. Premalo je, da poslušalce vodimo skozi seznam informacij in stavkov, ki smo jih pripravili. Vsebino morajo začutiti. Obstaja nešteto načinov, kako poskrbimo, da ljudje vašo vsebino začutijo. Eden od njih so slike. Ne samo, da bodo vaše besede bolje razumeli, z njimi se bodo lahko bolj poistovetili, saj se bodo na vaše besede spomnili vedno, ko bodo videli podoben prizor. Nedavni potres na Japonskem bi lahko opisali z nekaj alinejami statistik, a bistveno večji efekt bi ustvarili, če bi prikazali opustošenje v slikah in govorili o človeški tragediji. Samo besedna zveza “potres na Japonskem” v nas vzbudi čustva. Nerazumljivo je, da tega ne bi uporabili med vašo predstavitvijo. Vedno, kadar je možno, postavite vaše ideje v človeško obliko. “Sto gramov maščob” se vam, kot strokovnjaku s področja, o katerem govorite, zdi konkretno, a za ostale je to samo abstrakcija. Slika ogromnega krožnika ocvrtega krompirčka, dveh hamburgerjev in velikega kozarca kokakole se bo poslušalcev mnogo bolj dotaknila. “Takole torej izgleda sto gramov maščobe!”
  • Zgodbe – Ljudje že od nekdaj komuniciramo z zgodbami. Pripovedujemo si jih tudi, ko komuniciramo skozi umetnost in glasbo. Učimo se in odraščamo ob zgodbah. Skozi pripovedovanje zgodb se naučimo največ, to vedo tudi na Japonskem, kjer je navada, da vsak novi zaposleni dobi starejšega mentorja, ki mu pripoveduje o načinu dela v podjetju. Lažje si je zapomniti zgodbo, kaj se je zgodilo delavcu, ki je nekega dne pozabil na čelado, kot pa se na pamet naučiti seznam pravil (in tako vedno nositi čelado na delovnem mestu). Ljudje obožujemo filme. Kako je torej možno, da ko imamo priložnost nastopati, pozabimo na to in naše besede postanejo puste in monotone? Dobre ideje v rokah odličnih govornikov imajo v sebi elemente zgodbe.
Priprava sporočila, ki si ga poslušalci zapomnijo

You May Also Like