Visoko natančen ali precizen plazemski sistem koncentrira energijo obloka na majhnem območju in tako ustvari ostrejše rezalno orodje. Japonci so prve visoko natančne sisteme izumili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ameriška in ostala podjetja pa so začela razvijati sisteme v zgodnjih devetdesetih letih. Izzivi so prisilili podjetja za plazemsko rezanje, da so se vrnila k osnovam načrtovanja in delovanja gorilnika in tako dosegla precizno plazemsko rezanje.
S pomočjo CNC-jev in pripadajoče programske opreme, ki se uporablja v povezavi z današnjimi visoko natančnimi sistemi za plazemsko rezanje (eden od takih je Torch height contoller Polabs), lahko izdelovalci z nekaj dotiki nadzornega zaslona izrežejo luknje, ki so pripravljene na plazemske vijake.
Gorilniki nekoč in danes
Medtem ko so imeli nekateri zgodnji gorilniki manjšo odprtino imajo šobe danes večjo odprtino in zagotavljajo večjo rezalno energijo. Vendar pa bi povečana gostota loka povzročila zelo kratko življenjsko dobo potrošnega materiala brez novih zasnov gorilnika. Ti pretok hladilne tekočine v celoti znižajo do odprtine šobe in omogočijo, da mimo teče 1,6 litra na minuto hladilne tekočine. Prej je hladilna tekočina tekla v telo gorilnika in ne vse do šobe.
Pomen elekrode za precizno plazemsko rezanje
Način, kako se plazemski lok sproži in konča, močno vpliva na življenjsko dobo elektrode. Večina gorilnikov uporablja kratek visokonapetostni impulz (10 do 20 milisekund pri 6.000 plus V), da zrak postane električno prevoden. To posledično omogoča vzpostavitev pilotnega loka (ki uporablja morda 150 V). Količina napetosti je skrbno nadzorovana in časovno določena za zmanjšanje obrabe.
Med zaključkom se obraba elektrode zmanjša na najmanjšo možno mero z zmanjšanjem toka, napetosti in pretoka plina. Tako se lok z nadzorovano hitrostjo strdi, kar posledično hladi hafnijev vložek z nadzorovano hitrostjo. Prej je lok odpadel. Ko se je to zgodilo, je vakuum, ustvarjen na mestu, ki ga je prej zasedala plazma, potegnil nekaj staljenega hafnija, kar je povzročilo precej hitrejšo obrabo.
Nadzor višine gorilnika
Natančen nadzor višine gorilnika prav tako močno nadzoruje obrabo elektrod in natančnost reza. Nadzor višine je funkcija napetosti obloka, ki je neposredno sorazmerna z razdaljo med konico elektrode in ploščo. Regulatorji višine so nastavljivi v korakih po 0,1 V in krmiljeni z merilno ločljivostjo ±0,02 V. Napredni sistemi uporabljajo vzorčenje napetosti, da se prilagodijo obrabi potrošnega materiala. Pri tem ohranjajo šobo na pravilni razdalji od plošče skozi celotno življenjsko dobo elektrode. Predstavljajte si na primer, da je nadzor višine nastavljen na 150 V in je ta napetost enaka razdalji od konice do plošče 5 mm. Vendar, ko se elektroda obrabi, postane lok daljši. Vzorčenje napetosti pomika gorilnik postopoma bližje plošči, ko se elektroda obrabi, s čimer se ohranja dosledna širina reza in kakovost reza in s tem precizno plazemsko rezanje.
Za precizno plazmesko rezanje na spletu najdete tudi številne trike
Pri sestavljanju avtomatiziranega plazemskega sistema izdelovalec kovin ne bi smel varčevati z višinskim regulatorjem, dvigalom gorilnika ter pripadajočimi pogoni in motorji. Če se višina gorilnika razlikuje, se kakovost reza razlikuje od dela do dela in celo znotraj posameznega dela. Izdelovalec bi moral uporabljati vsaj krmilnik s funkcijami za nadzor višine preboda, zakasnitev preboda in umik preboda. Te funkcije podaljšujejo življenjsko dobo potrošnega materiala z zmanjšanjem obrabe elektrod med zagonom in ustavitvijo obloka ter z zmanjšanjem količine staljene kovine, ki brizga med zagonom obloka.
Plinske konzole
Avtomatske plinske konzole tudi podaljšajo življenjsko dobo elektrod. Tako nezadostni kot presežek pretoka plazemskega plina motita staljeno hafnijevo lužo, namesto da bi jo ohranila v središču. Poleg tega nenadne spremembe v pretoku plina povzročijo nestabilnost obloka, kar lahko povzroči takojšnjo poškodbo potrošnega materiala in poslabšanje kakovosti reza.
VIR (1) Youtube
